Članki in enciklopedije

Graviola (Annona muricata) sodi v edinstveno rastlinsko družino, imenovano Annonaceae. Drevesa obrodijo sadeže zanimivega videza. Sadež ima več različnih imen – angleško ime soursop izhaja iz nizozemske besede zuurzak, ki pomeni »kisla vreča«.

V tropskih predelih, kjer raste, jo označujejo kot čudežno drevo.

Ker smo v preteklem mesecu že pisali o graviolinih zdravilnih učinkih, se bomo v tem članku osredotočili predvsem na opis te zanimive rastline oziroma sadeža, predstavili pa vam bomo tudi 8 mitov o gravioli.

Zgodovina

Graviola izvira iz nižin Srednje Amerike. Prvi jo je opisal španski zgodovinar Gonzalo Fernández de Oviedo y Valdés leta 1526, španski raziskovalci pa so jo razširili po vsem svetu. V začetku 18.stoletja je sadež prišel tudi do Havajev. Dandanes ga komercialno gojijo po vseh tropski Ameriki, najdemo pa ga lahko tudi v manjših družinskih sadovnjakih v Aziji, na Filipinih, v Indiji in na Havajih.

Kako prepoznamo drevo?

Graviola je majhna in razvejana trajnica, ki zraste v višino treh do osmih metrov. Raste v vlažnih tropskih in subtropskih nižinah z zmerno vlago, veliko sonca in zavetjem pred močnimi vetrovi. Najbolj ji ugaja polsuha zemlja, uspeva pa tudi v kislih in peščenih tleh. Ima plitek koreninski sistem. Njeni listi imajo izjemno neprijeten vonj. Cvetje raste posamično – zunanji cvetni listi so rumeno-zelene barve, notranji pa bledo rumene barve.

Kako prepoznamo sadež?

Sadež je ovalne oblike, ki nekoliko spominja na obliko srca. Zaradi nepravilnega razvoja je lahko tudi drugačne oblike. V dolžino meri približno 10-30 cm, tehta pa lahko tudi do 6 kilogramov. Prekriva ga usnjata, grenka in neužitna koža, iz katere štrlijo bodice. Nezreli plodovi so temno-zelene barve, kasneje pa postanejo rumenkasto-zeleni. V sredici se nahaja meso, podobno ananasu.

Kaj graviola vsebuje?

• Celuloza (mesnati del graviole) vsebuje visoko raven fruktoze, ki je naravni sladkor. Fruktoza je med najmanj kompleksnimi ogljikovimi hidrati takoj za glukozo, zato je njena absorpcija znotraj organizma enostavna.
• Vsebuje ogromno vitamina C, ki je naravna zaščita pred okužbami, boleznimi srca in ožilja, boleznimi oči in nastankom kožnih gub.
• V Aziji izvleček mladih listov graviole uporabljajo za zdravljenje zdravstvenih težav z žolčnikom, kašljem, diarejo, grižo, visoko telesno temperaturo in prebavnimi motnjami.
• V Srednji Ameriki uporabljajo lubje rastline kot protistrup pri zastrupitvah.
• Semena rastline imajo antiemetični učinek, kar pomeni, da se uporabljajo za zdravljenje bruhanja.
• Graviola je bogata z vitaminoma B1 in B2, ki zagotavljata nemoteno delovanje možganov, pomagata pa izboljšati tudi spomin in koncentracijo. Vitamin B1 ima pomembno vlogo pri obvladovanju stresa.
• Vsebuje ogromno vlaknin, ki spodbujajo delovanje črevesja.

Miti

• Graviola je skrivnostna in redka rastlina, o kateri imamo le malo podatkov.

NE DRŽI. Ljudje graviolo uporabljamo že stoletja. Po vsem svetu jo uporabljajo zaradi njenih številnih zdravilnih lastnosti.

• Graviola lahko uniči raka.

DRŽI. Uniči lahko nekatere vrste rakavih celic. Ker so bile študije izvedene le na živalih, se graviola ne šteje med zdravila proti raku.

• Graviola lahko uniči vse vrste rakavih celic.

NE DRŽI. Graviola lahko uniči le nekatere vrste celic, ki povzročajo raka.

• Graviola je alternativa kemoterapevtskemu zdravljenju raka.

NE DRŽI. Graviola ni alternativa kemoterapiji, čeprav so številne raziskave pokazale, da lahko ubije nekatere vrste rakavih celic. Mnogi pacienti z rakom se poslužujejo zdravljenja z graviolo.

• Farmacevtske družbe ne priznavajo zdravilnih učinkov graviole.

NE DRŽI. Nekatere farmacevtske družbe prodajajo zdravila, pridobljena iz rastlinskih izvlečkov graviole.

• Uporaba graviole je nevarna za zdravje.

NE DRŽI. Ljudje po vsem svetu uživajo graviolo kot bistven del njihove prehrane.

• Graviola vsebuje nevrotoksine.

DRŽI. Kot veliko sadja in zelenjave, tudi graviola vsebuje nekaj nevrotoksinov. Gre za izjemno majhne količine toksinov, ki se nahajajo v steblu in listih rastline, vendar pa ne predstavljajo tveganja za ljudi.

• Graviola lahko sproži nastanek Parkinsonove bolezni.

NE DRŽI. Študije, opravljene v Indiji so domnevale, da obstajajo povezave med uživanjem graviole in pojavom simptomov Parkinsonove bolezni, vendar nobena izmed teh domnev ni bila dokazana.

(Povzetek članka po: https://www.healthbenefitstimes.com/soursop/)