Chat with us, powered by LiveChat

Različni kalkulatorji

Na naši strani trenutno berete

LCHF lazanja s cvetačo

LCHF lazanja s cvetačo

LCHF lazanja s cvetačo
Hranilna vrednost:
Ogljikovi hidrati: 11% (15 g)
Vlaknine: 5 g
Maščobe: 63% (37 g)
Beljakovine: 26% (34 g)
Kcal: 548
Sestavine: 0,5 kg govejega mesa, 1 rumena čebula, 3 stroki česna, 2 žlici paradižnikove mezge, 200 g zdrobljenih paradižnikov,  8 žlic rdečega vina, 1 žlička soli, ščepec črnega popra, mletega, maslo.   Za sirno omako: 1 skodelica kisle smetane, 8 žlic sladke smetane, 120 g naribanega sira, sol in poper. Listi za lazanjo: 2 kg cvetače, 4 jajca, ½ čajne žličke morske soli, ščepec črnega popra, mletega, 8 žlic naribanega parmezana.   Priprava: Pečico segrejemo na 200°C. Na maslu popečemo goveje meso. V drugi ponvi popražimo sesekljano čebulo in česen, ki jima dodamo paradižnikovo mezgo. Odstavimo, mešanici pa dodamo še zdrobljene paradižnike, rdeče vino, sol in poper. Pustimo počivati vsaj 20 minut. Medtem pripravimo liste za lazanjo. Cvetača mora biti fino zdrobljena. Drobno narezano cvetačo pokuhamo (3-5 minut), ko se ohladi, pa iz nje iztisnemo tekočino.  Cvetači dodamo jajca in začimbe ter vse skupaj dobro premešamo. Pripravljeno testo  razporedimo po pekaču in pečemo na spodnjem delu pečice približno 15 minut. Pustimo, da se ohladi, nato testo razrežemo na lističe. Obe vrsti smetane zavremo, ju odstranimo s toplote in jima dodamo sir. Po okusu dodamo sol in poper. Zlagamo plasti – testo, meso in sirno omako. Končamo s sirno omako, po kateri potresemo nariban parmezan. Temperaturo pečice povečamo na 225°C in pečemo še 20 – 30 minut.  

LCHF jajčna omleta z mesom

LCHF jajčna omleta z mesom

LCHF jajčna omleta z mesom
Hranilna vrednost:
Ogljikovi hidrati: 1% (2 g),
Vlaknine: 0 g,
Maščobe: 65% (36 g),
Beljakovine: 33% (42 g),
Kcal: 509
Sestavine: 80 g mletega govejega, jagnječjega ali svinjskega mesa, 2 jajci, 50 g sira po lastni izbiri, najbolje naribanega.   Priprava: Pečico segrejemo na 200 °C. Meso medtem pokuhamo in ga razporedimo po površini majhnega pekača. V mesu s pomočjo žlice napravimo 2 »luknji«, v kateri ubijemo jajce.  Po vrhu potresemo nariban sir. V pečici pečemo, dokler jajca niso pečena (približno 15 minut). Počakamo, da se jed malce ohladi.   Nasvet:
K jajčni omleti z mesom se odlično poda hrustljava zelena solata s svežimi zelišči in avokadom!
 

Pegasti badelj (Silybum marianum)

Pegasti badelj (Silybum marianum)

Pegasti badelj Latinsko ime: Silybum marianum Uporabni del: Plod, listi, korenine, semena Druga imena: Mlečni osat, bodečnica, Marijin osat, ostropes, bodeča neža   Splošni opis in zgodovina: Pegasti badelj je rastlina, ki jo uvrščamo v družino nebinovk. Prepoznamo ga po vijoličnih cvetovih in svetlozelenih listih, ki imajo na svoji površini drobne, belo obarvane žilice. Je enoletnica ali dvoletnica, ki je danes razširjena po vsem svetu, izvira pa iz južne Evrope in Azije. V višino lahko zraste od 30 do 200 centimetrov. Stebla visokih rastlin so v notranjosti votla. Listi so podolgovati, brez dlačic na površini. Pegasti badelj ima dolgo zgodovino uporabe. Ljudje so ga uporabljali že pred več kot 2.000 leti. O njegovi čudežni moči je pisal tudi Plinij, v grških časih pa je bil pegasti badelj omenjen kot zdravilo pri pikih insektov in kač. V šestnajstem stoletju je John Gerard v svoji Anatomiji rastlin napisal, da lahko mleko pegastega badlja pomaga pri depresiji in čustveni stiski. Evropejci so za ta namen pričeli uporabljati pegasti badelj. V tistem času so ljudje zaužili vse dele rastline, vključno z koreninami in mlekom zelišča.   Raba v prehrani in uporaba: Užitne korenine pegastega badlja lahko uživamo surove ali kuhane oziroma pražene na maslu. Mladi poganjki, ki jih nabiramo spomladi, so primerni za kuhanje. Kroglasti lističi na cvetni glavi so se v preteklosti uporabljali v prehrani – uživali so jih na podoben način kot artičoko. Liste lahko pripravimo kot špinačo ali pa jih dodamo solatam. Čaj lahko pripravimo iz semen ali listov, pogost način uporabe pa je tudi priprava obkladkov.   Uporaba v zdravstvene namene: Pegasti badelj pomaga obnoviti celice jeter, medtem ko iz telesa odstranjuje toksine, ki se predelujejo skozi jetra. Je učinkovito sredstvo pri lajšanju škodljivih učinkov uživanja alkohola, pesticidov v oskrbi s hrano, težkih kovin v vodi, onesnaževanja v zraku, ki ga vdihavamo in drugih strupov. Antioksidant silibin spodbuja sintezo proteinov in spremeni zunanjo plast zdravih celic, tako da jih varuje pred poškodbami in mutacijo. Deluje tako, da zavira delovanje toksinov v telesu; pomaga pri obnavljanju celic in odpravlja škodljive učinke onesnaževal, kemikalij in težkih kovin, ki lahko povzročijo številne poškodbe telesnih celic.   Ali ste vedeli? Novejša dognanja: Po mnenju nacionalnega inštituta za zdravje obstaja nekaj prepričljivih raziskav, ki kažejo, da  jemanje silimarina, glavne kemikalije, najdene v pegastem badlju, skupaj s konvencionalnimi načini zdravljenja, lahko pomaga pri nadzoru simptomov sladkorne bolezni s pomočjo nadzora glikemije. V eksperimentalnih in kliničnih študijah so poročali o dragocenem učinku antioksidantov, ki jih najdemo v pegastem badlju, na zmanjševanje koncentracije sladkorja v krvi pri bolnikih, odpornih proti insulinu.      

Zadnji nasveti

Že poznate vse vrste soli?

Že poznate vse vrste soli?

Sol se že tisoče let uporablja kot naravna aroma in je ključnega pomena za naš obstoj. Dejstvo je, da ni vsaka sol »dobra sol«. Obstaja namreč velika razlika med predelano jedilno soljo in morsko soljo.   Jedilno sol pridobivamo s procesom segrevanja naravne soli, med katerim pride do spremembe kemijske sestave – v tem primeru so vse pozitivne lastnosti soli izničene. Ob koncu predelave vsebuje jedilna sol 97,5% natrijevega klorida in 2,5% naslednjih sestavin: kemikalije, ki preprečujejo strjevanje, jod, MSG in/ali beli sladkor za stabilizacijo joda, aluminijevi derivati. Gre torej za nekakšen »ponaredek« soli, ki predstavlja tveganje za nastanek srčno-žilnih in kroničnih bolezni. Ker je sol jodirana, lahko povzroči nenormalno povečane žleze ščitnice.   Popolno nasprotje predelane soli je naravna morska sol, ki vsebuje: 60 mineralov, ki skrbijo za to, da ostanemo hidrirani, zadostne ravni natrija, ki pomagajo uravnotežiti razmerje med kalijem in natrijem, močne elektrolite, kot je magnezij, elemente v sledeh, ki so potrebni za pravilno delovanje nadledvične žleze, imunskega sistema in ščitnice, ojačevalce prebavnih encimov, ki telesu pomagajo absorbirati več hranilnih snovi iz hrane, ki jo uživamo.   Himalajska sol Himalajska sol je ena najčistejših soli na našem planetu. Domneva se, da je sestavljena iz posušenih ostankov prvinskega morja. Znana je pod imenom »rožnato zlato«, saj je čudovite prosojno rožnate barve. Vsebuje vseh 84 elementov, ki jih najdemo tudi v telesu, v pomoč pa nam je lahko pri številnih zdravstvenih težavah: uravnava krvni tlak, skrbi za zdravo ožilje, povečuje libido, izboljšuje spanec, izboljšuje moč kosti, preprečuje nastanek mišičnih krčev, spodbuja zdravje sinusov, podpira zdravje dihal, pomaga pri proizvodnji hidroenergije v telesnih celicah, zmanjšuje pojav znakov staranja, spodbuja zdravo pH ravnovesje v telesnih celicah, uravnava vsebnost vode v telesu.   Keltska sol Keltska sol je primerljiva s himalajsko soljo. Je sivkaste barve. Pridobivajo jo s pomočjo 2.000 let stare keltske metode – polja soli so obložena z naravno plastjo gline in peska. Obrtniki s spretnim dotikom ročno grabijo kristale soli, da ohranijo ravnovesje elementov. Keltska sol ima številne zdravilne lastnosti: alkalizira telo, ureja nivo krvnega sladkorja, iz telesa odstranjuje sluz, izboljšuje delovanje imunskega sistema, povečuje energijo, izboljšuje delovanje možganov, zagotavlja pravilno ravnovesje elektrolitov, skrbi za zdrav spanec, preprečuje nastanek mišičnih krčev, uravnava srčni utrip in krvni tlak.   

Že poznate propolis?

Že poznate propolis?

Propolis (pro-prej, polis-mesto = obramba mesta), je smolnata snov, ki jo čebele zbirajo iz listnih popkov dreves in iz nekaterih vrst zelenjave. Uporabijo ga za razkužitev panja, za tesnjenje razpok in balzamiranje vsiljivcev, ki bi jih sicer zaradi svoje velikosti težko pregnale.   Zaradi velikega števila aktivnih sestavin se tinktura (alkoholni izvleček) propolisa uporablja za zdravljenje številnih zdravstvenih težav. Stimulativno deluje na obrambni sistem človeškega organizma. Njegovo delovanje je: antioksidativno, protimikrobno, stimulativno, analgetično, anestetično, protivnetno.   Čebele, ki oprašujejo drevesa in pridelke, pri svojem delu ustvarjajo široko paleto uporabnih izdelkov. Poleg propolisa so te zdravilne snovi tudi: med (surov med je močan naravni antibiotik), čebelji vosek, matični mleček, cvetni prah (imenujemo ga tudi superhrana, saj vsebuje skoraj vse hranilne snovi, ki jih telo potrebuje).   Vrnimo se torej k propolisu, ki ima številne terapevtske lastnosti. V ljudskem zdravilstvu se uporablja že več tisoč let. Propolis preprečuje nastanek zobnih oblog, tako, da zavira aktivnost encimov, ki sintetizirajo glukane iz saharoze.   Med Opomniti vas moramo, da niso vse vrste medu enako zdravilne. V nekaterih vrstah je antibakterijska aktivnost kar stokrat močnejša kot v drugih. Predelan, rafiniran med ni primeren za oskrbo ran – med, ki je na voljo v trgovinah, bo najverjetneje prispeval k nastanku okužbe rane. Prav tako nam v primerjavi z domačim medom ne ponuja zdravilnih lastnosti. Manuka med je posebna vrsta medu, ki je bila odobrena za uporabo v medicinske namene. Če v domači kuhinji nimate kozarca manuka medu, lahko za oskrbo ran in opeklin uporabite doma pridelan med.   Zakaj je med primeren za oskrbo ran? Iz rane črpa tekočine, visoka vsebnost sladkorja zavira rast mikroorganizmov, čebele delavke v nektar izločajo encim, ki oddaja nizke koncentracije vodikovega peroksida, iz rane odstranjuje neprijeten vonj.   V kliničnih raziskavah so ugotovili, da manuka med iz Nove Zelandije učinkovito izkoreninja več kot 250 kliničnih sevov bakterij, vključno z odpornimi vrstami, kot so: MRSA (meticilin odporen Staphylococcus aureus), MSSA (meticilin občutljivi Staphylococcus aureus) VRE (vankomicin odporni enterokoki) Helicobacter Pylori (lahko povzroči želodčne razjede).   Vse od začetka 20. stoletja je bil med edina terapija v boju proti okužbam, kasneje pa ga je zasenčil penicilin. Uporaba surovega medu namesto aktualnih antibiotikov in zdravil proti kašlju je preprost način, da se izognete odvisnosti od zdravil.   Dokler se uporablja propolis v zmernih količinah, surovi med pozitivno vpliva na zdravje. V naslednjih primerih se ga je bolje izogibati: prekomerna telesna teža, visok krvni pritisk, visoke koncentracije holesterola v krvi, diabetes.   Če imate povišano raven inzulina, omejite uporabo medu, saj lahko sladkor še dodatno poviša raven inzulina.  

Aloe vera  v lepotni in prehranski industriji

Aloe vera v lepotni in prehranski industriji

Aloe vera ni le čudovit kaktus, ki krasi vaš vrt. Njen sok se uporablja v lepotni in prehranski industriji, saj ima neverjetne zdravilne učinke. V članku boste izvedeli katere so prednosti uporabe aloe vere in na kakšne načine jo lahko uporabljamo. Za vse tiste, ki rastline morda še ne poznate, naj povemo, da gre za meter ali dva visok grm z bodičastimi listi grenkega okusa, ki delujejo kot obramba pred živalmi in insekti. Listi vsebujejo prosojni gel, ki je zaradi zdravilnih lastnosti dobro poznan po vsem svetu. Sestavljen je iz približno 96% vode, nekaterih organskih in anorganskih spojin, beljakovine, ki vsebuje 18 od 20 aminokislin, ki jih najdemo v človeškem organizmu ter vitamine A, B, C in E. Aloe vera vsebuje tudi sok. Gre za rumenkasto obarvano tekočino v notranjosti rastline.  Posušen in prečiščen sok aloe vere se uporablja kot odvajalo. Eden izmed najpomembnejših elementov v gelu aloe vere so ogljikovi hidrati, ki jih poznamo pod imenom acemanan. Hranilom omogočajo dostop do celic, jih hranijo in iz njih sproščajo toksine. Ajurveda, tradicionalna indijska medicina, zagovarja oralno uporabo aloe vere. Aloe vera je čudežno zelišče, ki se uporablja za zdravljenje ran, manjših ureznin, suhe kože in hudih opeklin. S pravilno uporabo lahko aloe vera zdravi, obnavlja in konstantno hrani kožo. Po nanosu gela boste občutili hlajenje, koža pa bo takoj pomirjena. Dermatolog dr. Deepali Bhardwaj pravi: «Aloe vera je bogata z vitaminoma C in E ter z beta karotenom, ki ima hranilne in anti-aging lastnosti. Vlaži kožo, ne da bi bila mastna, zaradi česar je primerna tudi za uporabo na mastni koži.« Prav tako svetuje pitje soka aloe vere zjutraj na tešče, kar izboljšuje prebavo in zdravi vse vrste želodčnih težav. Če imamo zdravo notranjost, smo tudi videti zdravi. Aloe vero ali proizvode na njeni osnovi lahko uporabljamo tako v zimskem kot tudi v poletnem času. Velika prednost je, da jo lahko uporabljamo na vseh tipih kože. Eden izmed načinov uporabe je neposredna uporaba gela, ki mu lahko dodamo tudi kakšno sestavino iz kuhinje. Aloe vera za suho kožo Pripravite nekaj gela aloe vere, ščepec kurkume, žličko medu, žličko mleka in nekaj kapljic hidrolata vrtnice. Sestavine mešajte, dokler ne dobite paste. Pasto nanesite na kožo in jo pustite delovati 20 minut. Piling z aloe vero Pripravite pol skodelice svežega gela aloe vere, skodelico sladkorja in dve žlici limoninega soka. Sladkor bo pomagal odstraniti odmrlo kožo, aloe vera bo kožo globinsko očistila, limonin sok pa bo zmanjšal videz brazgotin in strij. Mešanico lahko uporabite tudi za piling obraza. Aloe vera proti aknam Gel aloe vere zmešajte z mletimi orehi in medom. Antioksidanti iz aloe vere in medu bodo poskrbeli za gladko in čisto kožo. Aloe vera za občutljivo kožo Pripravite pasto iz gela aloe vere, soka kumare, jogurta in rožnega olja. Po nanosu pustite pasto delovati 20 minut, nato pa jo sperite. Aloe vera za sijoče lase Aloe vera deluje kot balzam. Spodbuja rast las, preprečuje srbenje lasišča in zmanjšuje prhljaj.   Hujšanje z aloe vero Aloe vera izboljšuje učinkovitost prehrane in povečuje možnost, da shujšamo. Z bogatimi vitamini in minerali izboljšuje absorpcijo in splošno zdravje. Je vir beljakovin, zato pomaga pri razvoju mišic in nam daje energijo. Izboljšuje delovanje imunskega sistema.   Kako iz aloe vere pripravimo sok? Naravni okus rastline je zelo grenak, zato si moramo pri pripravi soka pomagati s sadnimi ali zelenjavnimi sokovi. Gel narežemo na kocke, mu dodamo sladko sadje ali zelenjavo, nato pa vse skupaj zmešamo v multipraktiku. Uporabimo lahko tudi sveže liste rastline. Če je okus kljub dodanemu sadju grenak, soku dodamo med.

Copyright © 2012 - 2021 | Be Healthy d.o.o. |
Zemljevid strani