Različni kalkulatorji

Na naši strani trenutno berete

Lipa (Tilia)

Lipa (Tilia)

Lipa Latinsko ime:
Tilia
Uporabni del:
Cvet, lubje
Druga imena: Inaka lipa, jenaka lipa, velikolistna lipa   Splošni opis in zgodovina:
Lipa je rod dreves, ki jih prepoznamo po izjemno mehkem lesu in listih srčaste oblike. Cvetovi in izvlečki lipe se že vrsto let uporabljajo v medicinske in dekorativne namene. Različne vrste lip imajo različno vsebnost zdravilnih učinkovin, najmočnejša vrsta kar zadeva zdravilne učinke pa je Tilia cordata (pri nas lipovec). Drevesa iz rodu Tilia najdemo po vsej Evropi, za Slovence pa so prav posebnega pomena, saj ima lipa v Sloveniji simbolni pomen. Velja namreč za središče družbenega življenja pri vseh Slovanih. Naši predniki so se pod lipo zbirali na veselicah, plesih in praznovanjih. Drevo v višino doseže 40 metrov, premer debla pa lahko sega vse tja do 5 m. Rastlina ima zelo dolgo življenjsko dobo, saj lahko ob primerni legi doseže starost do 500 let. Deblo ima sivorjavo skorjo, cvetovi pa rastejo v socvetjih. Lipa cveti junija, pri čemer se iz cvetov razvijejo trdi in dlakasti oreščki s po enim ali dvema semenoma.
Raba v prehrani in uporaba:
V kulinarične namene se uporabljajo listi lipe, ki jih predhodno posušimo in pripravimo v obliki močnega čaja, ki je v zadnjih nekaj letih postal izjemno priljubljen po vsem svetu.  Zdravstvene koristi lipe lipovega čaja so v veliki meri posledica visoke koncentracije fitonutrientov, flavonoidov in drugih učinkovin. Ta edinstvena mešanica organskih spojin je privedla do ene izmed najbolj zaupanja vrednih in zanesljivih sort zeliščnega čaja na trgu.
Uporaba v zdravstvene namene:
Lipov čaj je naravna pomoč pri anksioznosti, saj učinkovine iz lipe zmanjšajo duševni stres in tesnobo. V primeru nihanja razpoloženja ali kroničnega stresa si prav tako lahko pomagamo z okusnim čajem iz lipe. Antioksidanti v lipi, kot je kvercetin, delujejo kot lovilci prostih radikalov, odstranjujejo škodljive stranske produkte celičnega dihanja iz organskega sistema in izboljšujejo splošno zdravje, s čemer preprečujejo razvoj kroničnih obolenj. P-kumarska kislina je še ena izmed mnogih zelo koristnih organskih spojin, ki jo najdemo v lipi in prav tako tudi v lipovem čaju. Ker spodbuja znojenje, telesu omogoča razstrupljanje. Z lipo si lahko zato pomagamo tudi pri simptomih gripe in prehlada.   Ali ste vedeli? Novejša dognanja: Lipov čaj nam lahko pomaga odpraviti simptome artritisa in protina. Učinkovine v lipovem čaju znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo glavobole.  

Noni (Morinda citrifolia)

Noni (Morinda citrifolia)

Noni Latinsko ime: Morinda citrifolia Uporabni del: Sadež, cvet, lubje, korenine, listje Druga imena: Sadež južnih morij   Splošni opis in zgodovina: Noni je zimzeleno drevo, ki izvira iz jugovzhodne Azije, Avstralije in Oceanije. Uvrščamo ga v družino broščnic. V višino lahko zraste tudi do 8 metrov, kljub temu pa ga nekateri strokovnjaki uvrščajo med grmovnice. Sadež, ki ga imenujemo enako kot drevo, doseže velikost krompirja, njegovo obliko pa lahko primerjamo z obliko nezrelih storžev. Lahko je rumene, bele ali zelene barve, prepoznamo pa ga po grenkem okusu in izrazitem vonju, ki spominja na vonj po siru. Drevo cveti in rodi plodove skozi vse leto. Sadež so poznali že pred 2000 in 3000 leti, uporabljali pa so ga predvsem v medicinske namene in kot vir prehrane. Vsak del drevesa so uporabljali v drugačen namen. Tradicionalna medicinska uporaba nonija je bila povezana z zdravljenjem ran, okužb in sladkorne bolezni, vročic ter kožnih obolenj. Raziskovalci trdijo, da obstaja več kot 40 različnih zdravil, ki so pripravljena na osnovi sadeža noni.   Raba v prehrani in uporaba: V  listih drevesa na Fidžiju dušijo ribe ali meso, ki jih potem zaužijejo skupaj z listi. Sadež je pogosto uporabljen za pripravo soka. Danes so na tržišču na voljo sokovi, praški iz zrelega ali nezrelega sadja, kozmetični pripravki (mila in losjoni), nonijevo olje, pripravljeno iz semen ter listni prah, ki se uporablja pri pripravi različnih zdravil. Jugovzhodni Azijci in avstralski aborigini uživajo slano surovo sadje, pogosto pa ga pripravijo s curryjem. Semena pred zaužitjem popražijo. V tajski kuhinji se listi nonija uporabljajo kot zelena zelenjava, sadež pa dodajajo k sadnim solatam.   Uporaba v zdravstvene namene: Noni si je v številnih letih uporabe pridobil vzdevek »drevo za glavobole«. Študije so pokazale, da zmanjšuje bolečino enako učinkovito kot zdravilo, imenovano Tramadol. Uporabljamo ga lahko za lajšanje bolečine v sklepih. V organizmu aktivira makrofage in tako krepi imunski sistem, ki prične proizvajati večje število limfocitov. Vsebuje tudi antibakterijska sredstva, ki se borijo proti kužnim bakterijam. Stimulira delovanje serotonina in melatonina, ki imata v našem organizmu zelo pomembne funkcije. Serotonin vpliva na razpoloženje, čustva in spanec, medtem ko melatonin uravnava cirkadijski ritem, ki nam pomaga pri spanju. Nonijeve zdravilne lastnosti lahko izkoristimo tudi pri težavah s kožo, kot so ekcem, prhljaj in prezgodnje staranje kože.   Ali ste vedeli? Novejša dognanja: Noni vsebuje visoko topne vlaknine, ki pomagajo olajšati prebavo. Vsebuje pomembne minerale in vitamine, ki so nujno potrebni za vzdrževanje zdravega črevesja.      

Arnika (Arnica montana)

Arnika (Arnica montana)

Arnika Latinsko ime: Arnica montana Uporabni del: Cvet Druga imena: Primožek, gorska svetlica, planinski pečnik, volčji zob, zlatenica   Splošni opis in zgodovina: Arnika raste predvsem v Sibiriji in srednji Evropi. Njeni cvetovi so svetlo rumene barve in oddajajo močan vonj. Stebla so okrogla, na njihovi površini se nahajajo majhne dlačice. Zgornji listi so zobati in rahlo dlakavi, spodnji listi pa imajo zaobljene konice. Je trajnica. Goethe (1749–1832), nemški znanstvenik in pisatelj je trdil, da mu je arnika rešila življenje. Rastlina ima bogato zgodovino. Zdravilne učinke arnike so poznali že v 16. stoletju. Severnoameriška avtohtona plemena so za lajšanje bolečin uporabljala čaj, pripravljen iz korenine arnike. V Rusiji so jo uporabljali za zdravljenje ran, zvinov, udarnin, angine pektoris, srčne insuficience in miokarditisa.   Raba v prehrani in uporaba: Najpogostejši način uporabe arnike je priprava tinkture. Pripravimo jo tako, da steklen kozarec do polovice napolnimo s posušenimi cvetovi arnike, nato pa jih prelijemo z visokokakovostnim alkoholom. Na sobni temperaturi ga pustimo stati 4–6 tednov, vsak dan pa ga moramo dobro pretresti. Iz rastline lahko pripravimo tudi čaj.   Uporaba v zdravstvene namene: Arniko v obliki mazil, krem ali gelov uporabljamo za lokalno zdravljenje odrgnin in zvinov. Priporočajo jo tudi za lajšanje srbečice pri pikih žuželk. Ima protivnetni učinek in sposobnost zmanjševanja bolečin. Uporabljamo jo lahko za zdravljenje različnih kožnih težav. Rastlina ima antimikrobne lastnosti, zato je koristna pri težavah s kožo, kot so ekcemi, luskavica, akne in drugo. Arnika lajša srbečico, zmanjšuje kožno rdečico in vnetje. Snovi v arniki sodelujejo pri celjenju poškodovanih krvnih žil v različnih plasteh kože, s čimer je mogoče zaustaviti pokanje žilic in s tem tudi nadležne modrice. Uporabljamo jo lahko tudi pri težavah z lasiščem. Z rednim dodajanjem arnike v šampon lahko preprečimo izpadanje las, okrepimo lasne korenine in celo spodbudimo rast las. Mešanje arnike z nosilnimi olji nam omogoča negovanje kože s tem čudovitim zeliščem. Arnika kožo hidrira.   Ali ste vedeli? Novejša dognanja: Raziskave kažejo, da se z uporabo arnike 2–3-krat dnevno v obdobju treh tednov zmanjša bolečina pri ljudeh z osteoartritisom v roki ali kolenu. Druge raziskave kažejo, da gel, pridobljen iz arnike, zmanjšuje bolečino podobno kot protibolečinsko zdravilo ibuprofen. Uporaba arnike 3-krat dnevno zmanjšuje bolečine v mišicah (tudi po telesni aktivnosti). V eni izmed študij so dokazali učinek arnike na zmanjševanje modric. Zgodnje raziskave kažejo, da jemanje homeopatskega zdravila, pripravljenega iz arnike, zmanjšuje težave z vidom, ki so posledica sladkorne bolezni.

Zadnji nasveti

Že poznate vse vrste soli?

Že poznate vse vrste soli?

Sol se že tisoče let uporablja kot naravna aroma in je ključnega pomena za naš obstoj. Dejstvo je, da ni vsaka sol »dobra sol«. Obstaja namreč velika razlika med predelano jedilno soljo in morsko soljo.   Jedilno sol pridobivamo s procesom segrevanja naravne soli, med katerim pride do spremembe kemijske sestave – v tem primeru so vse pozitivne lastnosti soli izničene. Ob koncu predelave vsebuje jedilna sol 97,5% natrijevega klorida in 2,5% naslednjih sestavin: kemikalije, ki preprečujejo strjevanje, jod, MSG in/ali beli sladkor za stabilizacijo joda, aluminijevi derivati. Gre torej za nekakšen »ponaredek« soli, ki predstavlja tveganje za nastanek srčno-žilnih in kroničnih bolezni. Ker je sol jodirana, lahko povzroči nenormalno povečane žleze ščitnice.   Popolno nasprotje predelane soli je naravna morska sol, ki vsebuje: 60 mineralov, ki skrbijo za to, da ostanemo hidrirani, zadostne ravni natrija, ki pomagajo uravnotežiti razmerje med kalijem in natrijem, močne elektrolite, kot je magnezij, elemente v sledeh, ki so potrebni za pravilno delovanje nadledvične žleze, imunskega sistema in ščitnice, ojačevalce prebavnih encimov, ki telesu pomagajo absorbirati več hranilnih snovi iz hrane, ki jo uživamo.   Himalajska sol Himalajska sol je ena najčistejših soli na našem planetu. Domneva se, da je sestavljena iz posušenih ostankov prvinskega morja. Znana je pod imenom »rožnato zlato«, saj je čudovite prosojno rožnate barve. Vsebuje vseh 84 elementov, ki jih najdemo tudi v telesu, v pomoč pa nam je lahko pri številnih zdravstvenih težavah: uravnava krvni tlak, skrbi za zdravo ožilje, povečuje libido, izboljšuje spanec, izboljšuje moč kosti, preprečuje nastanek mišičnih krčev, spodbuja zdravje sinusov, podpira zdravje dihal, pomaga pri proizvodnji hidroenergije v telesnih celicah, zmanjšuje pojav znakov staranja, spodbuja zdravo pH ravnovesje v telesnih celicah, uravnava vsebnost vode v telesu.   Keltska sol Keltska sol je primerljiva s himalajsko soljo. Je sivkaste barve. Pridobivajo jo s pomočjo 2.000 let stare keltske metode – polja soli so obložena z naravno plastjo gline in peska. Obrtniki s spretnim dotikom ročno grabijo kristale soli, da ohranijo ravnovesje elementov. Keltska sol ima številne zdravilne lastnosti: alkalizira telo, ureja nivo krvnega sladkorja, iz telesa odstranjuje sluz, izboljšuje delovanje imunskega sistema, povečuje energijo, izboljšuje delovanje možganov, zagotavlja pravilno ravnovesje elektrolitov, skrbi za zdrav spanec, preprečuje nastanek mišičnih krčev, uravnava srčni utrip in krvni tlak.   

Že poznate propolis?

Že poznate propolis?

Propolis (pro-prej, polis-mesto = obramba mesta), je smolnata snov, ki jo čebele zbirajo iz listnih popkov dreves in iz nekaterih vrst zelenjave. Uporabijo ga za razkužitev panja, za tesnjenje razpok in balzamiranje vsiljivcev, ki bi jih sicer zaradi svoje velikosti težko pregnale.   Zaradi velikega števila aktivnih sestavin se tinktura (alkoholni izvleček) propolisa uporablja za zdravljenje številnih zdravstvenih težav. Stimulativno deluje na obrambni sistem človeškega organizma. Njegovo delovanje je: antioksidativno, protimikrobno, stimulativno, analgetično, anestetično, protivnetno.   Čebele, ki oprašujejo drevesa in pridelke, pri svojem delu ustvarjajo široko paleto uporabnih izdelkov. Poleg propolisa so te zdravilne snovi tudi: med (surov med je močan naravni antibiotik), čebelji vosek, matični mleček, cvetni prah (imenujemo ga tudi superhrana, saj vsebuje skoraj vse hranilne snovi, ki jih telo potrebuje).   Vrnimo se torej k propolisu, ki ima številne terapevtske lastnosti. V ljudskem zdravilstvu se uporablja že več tisoč let. Propolis preprečuje nastanek zobnih oblog, tako, da zavira aktivnost encimov, ki sintetizirajo glukane iz saharoze.   Med Opomniti vas moramo, da niso vse vrste medu enako zdravilne. V nekaterih vrstah je antibakterijska aktivnost kar stokrat močnejša kot v drugih. Predelan, rafiniran med ni primeren za oskrbo ran – med, ki je na voljo v trgovinah, bo najverjetneje prispeval k nastanku okužbe rane. Prav tako nam v primerjavi z domačim medom ne ponuja zdravilnih lastnosti. Manuka med je posebna vrsta medu, ki je bila odobrena za uporabo v medicinske namene. Če v domači kuhinji nimate kozarca manuka medu, lahko za oskrbo ran in opeklin uporabite doma pridelan med.   Zakaj je med primeren za oskrbo ran? Iz rane črpa tekočine, visoka vsebnost sladkorja zavira rast mikroorganizmov, čebele delavke v nektar izločajo encim, ki oddaja nizke koncentracije vodikovega peroksida, iz rane odstranjuje neprijeten vonj.   V kliničnih raziskavah so ugotovili, da manuka med iz Nove Zelandije učinkovito izkoreninja več kot 250 kliničnih sevov bakterij, vključno z odpornimi vrstami, kot so: MRSA (meticilin odporen Staphylococcus aureus), MSSA (meticilin občutljivi Staphylococcus aureus) VRE (vankomicin odporni enterokoki) Helicobacter Pylori (lahko povzroči želodčne razjede).   Vse od začetka 20. stoletja je bil med edina terapija v boju proti okužbam, kasneje pa ga je zasenčil penicilin. Uporaba surovega medu namesto aktualnih antibiotikov in zdravil proti kašlju je preprost način, da se izognete odvisnosti od zdravil.   Dokler se uporablja propolis v zmernih količinah, surovi med pozitivno vpliva na zdravje. V naslednjih primerih se ga je bolje izogibati: prekomerna telesna teža, visok krvni pritisk, visoke koncentracije holesterola v krvi, diabetes.   Če imate povišano raven inzulina, omejite uporabo medu, saj lahko sladkor še dodatno poviša raven inzulina.  

Aloe vera  v lepotni in prehranski industriji

Aloe vera v lepotni in prehranski industriji

Aloe vera ni le čudovit kaktus, ki krasi vaš vrt. Njen sok se uporablja v lepotni in prehranski industriji, saj ima neverjetne zdravilne učinke. V članku boste izvedeli katere so prednosti uporabe aloe vere in na kakšne načine jo lahko uporabljamo. Za vse tiste, ki rastline morda še ne poznate, naj povemo, da gre za meter ali dva visok grm z bodičastimi listi grenkega okusa, ki delujejo kot obramba pred živalmi in insekti. Listi vsebujejo prosojni gel, ki je zaradi zdravilnih lastnosti dobro poznan po vsem svetu. Sestavljen je iz približno 96% vode, nekaterih organskih in anorganskih spojin, beljakovine, ki vsebuje 18 od 20 aminokislin, ki jih najdemo v človeškem organizmu ter vitamine A, B, C in E. Aloe vera vsebuje tudi sok. Gre za rumenkasto obarvano tekočino v notranjosti rastline.  Posušen in prečiščen sok aloe vere se uporablja kot odvajalo. Eden izmed najpomembnejših elementov v gelu aloe vere so ogljikovi hidrati, ki jih poznamo pod imenom acemanan. Hranilom omogočajo dostop do celic, jih hranijo in iz njih sproščajo toksine. Ajurveda, tradicionalna indijska medicina, zagovarja oralno uporabo aloe vere. Aloe vera je čudežno zelišče, ki se uporablja za zdravljenje ran, manjših ureznin, suhe kože in hudih opeklin. S pravilno uporabo lahko aloe vera zdravi, obnavlja in konstantno hrani kožo. Po nanosu gela boste občutili hlajenje, koža pa bo takoj pomirjena. Dermatolog dr. Deepali Bhardwaj pravi: «Aloe vera je bogata z vitaminoma C in E ter z beta karotenom, ki ima hranilne in anti-aging lastnosti. Vlaži kožo, ne da bi bila mastna, zaradi česar je primerna tudi za uporabo na mastni koži.« Prav tako svetuje pitje soka aloe vere zjutraj na tešče, kar izboljšuje prebavo in zdravi vse vrste želodčnih težav. Če imamo zdravo notranjost, smo tudi videti zdravi. Aloe vero ali proizvode na njeni osnovi lahko uporabljamo tako v zimskem kot tudi v poletnem času. Velika prednost je, da jo lahko uporabljamo na vseh tipih kože. Eden izmed načinov uporabe je neposredna uporaba gela, ki mu lahko dodamo tudi kakšno sestavino iz kuhinje. Aloe vera za suho kožo Pripravite nekaj gela aloe vere, ščepec kurkume, žličko medu, žličko mleka in nekaj kapljic hidrolata vrtnice. Sestavine mešajte, dokler ne dobite paste. Pasto nanesite na kožo in jo pustite delovati 20 minut. Piling z aloe vero Pripravite pol skodelice svežega gela aloe vere, skodelico sladkorja in dve žlici limoninega soka. Sladkor bo pomagal odstraniti odmrlo kožo, aloe vera bo kožo globinsko očistila, limonin sok pa bo zmanjšal videz brazgotin in strij. Mešanico lahko uporabite tudi za piling obraza. Aloe vera proti aknam Gel aloe vere zmešajte z mletimi orehi in medom. Antioksidanti iz aloe vere in medu bodo poskrbeli za gladko in čisto kožo. Aloe vera za občutljivo kožo Pripravite pasto iz gela aloe vere, soka kumare, jogurta in rožnega olja. Po nanosu pustite pasto delovati 20 minut, nato pa jo sperite. Aloe vera za sijoče lase Aloe vera deluje kot balzam. Spodbuja rast las, preprečuje srbenje lasišča in zmanjšuje prhljaj.   Hujšanje z aloe vero Aloe vera izboljšuje učinkovitost prehrane in povečuje možnost, da shujšamo. Z bogatimi vitamini in minerali izboljšuje absorpcijo in splošno zdravje. Je vir beljakovin, zato pomaga pri razvoju mišic in nam daje energijo. Izboljšuje delovanje imunskega sistema.   Kako iz aloe vere pripravimo sok? Naravni okus rastline je zelo grenak, zato si moramo pri pripravi soka pomagati s sadnimi ali zelenjavnimi sokovi. Gel narežemo na kocke, mu dodamo sladko sadje ali zelenjavo, nato pa vse skupaj zmešamo v multipraktiku. Uporabimo lahko tudi sveže liste rastline. Če je okus kljub dodanemu sadju grenak, soku dodamo med.

Copyright © 2012 - 2022 | Be Healthy d.o.o. |
Zemljevid strani