Natrijev kokoil glutamat (Sodium Cocoyl Glutamate)

Natrijev kokoil glutamat (Sodium Cocoyl Glutamate)
Kaj je natrijev kokoil glutamat? Natrijev kokoil glutamat je površinsko aktivna snov na osnovi rastlin (peneča sestavina), pridobljena iz kokosovega olja ali olja iz palmovih jedrc in glukoze iz koruze. Priznan je kot naravna sestavina za naravne proizvode, certificirala pa ga je Ecocert, prva certifikacijska ustanova, ki je razvila standarde za naravne in ekološke proizvode. Za tvorbo natrijevega kokoil glutamata se kokosovo olje / derivat palmovega olja združi z mononatrijevim glutamatom, ki nastane s fermentacijo glukoze iz koruze. Natrijev kokoil glutamat se uporablja kot površinsko aktivno sredstvo ali sredstvo za penjenje. Lahko se uporablja tudi kot emulgator, ki pomaga pri mešanju oljnih in vodnih sestavin.  Edinstvene lastnosti čiščenja in penjenja natrijevega kokoil glutamata so idealne za uporabo v osebnih izdelkih. Natrijev kokoil glutamat ščiti kožo pred sušenjem in ji pomaga ohranjati vsebnost vlage.
Prednosti uporabe natrijevega kokoil glutamata: Naravna sestavina. Dovoljena uporaba v naravnih in ekoloških proizvodih. Ščiti kožo pred sušenjem in ji pomaga zadrževati vlago.
 

Evkaliptus (Eucalyptus)

Evkaliptus Latinsko ime: Eucalyptus Uporabni del: Lubje (smola), listi Druga imena: Modri gumijevec   Splošni opis in zgodovina: Evkaliptus je hitro rastoče zimzeleno drevo, ki izvira iz Avstralije. Obstaja več kot 400 vrst evkaliptusa. V Avstraliji se les uporablja kot gorivo, pogosto pa se uporablja tudi pri gradnji stavb in ograj. Različne vrste se uporabljajo v različne zdravstvene in prehranske namene. Prav tako pa drevo služi kot zatočišče za mnoge vrste avtohtonih živali v Avstraliji. Vojaki, ki so se z ladjo med prvo in drugo svetovno vojno vračali domov, so trdili, da je vonj evkaliptusa v zraku mogoče zaznati, še preden je mogoče videti obalo. Njegova zgodovina se prične leta 1788, ko je francoski botanik  Charles Louis L'Hritier de Brutelle opisal vrsto evkaliptusa, imenovano Eucalyptus obliqua, ki jo je zbiralec rastlin David Nelson zbral med vzorci v Tasmaniji. V začetku 19.stoletja je bilo poimenovanih že več vrst rastline, večina s strani angleškega botanika Jamesa Edwarda Smitha. V devetnajstem stoletju je obsežno raziskovanje tal povzročilo odkritje številnih novih vrst evkaliptusa, ki so jih poimenovali veliki avstralski botaniki, zlasti Ferdinand von Mueller.   Raba v prehrani in uporaba: Kuhanje evkaliptovih listov je prava umetnost, saj so listi strupeni, v kolikor niso dovolj prekuhani. Izjemno priljubljen pa je evkaliptov čaj, ki ima antibakterijsko in antiseptično delovanje. Ribiči na Portugalskem uporabljajo evkaliptove liste za peko rib, saj listi poskrbijo za dimljen okus svežega ulova. Prava poslastica je tudi maslo, ki mu dodamo izvleček evkaliptovih listov. V kombinaciji s krompirjem gre za izjemno okusno jed.   Uporaba v zdravstvene namene: Evkalipt se uporablja v mnogih pripravkih za lajšanje simptomov prehlada. Uporabimo ga lahko za grgranje, kadar imamo težave z bronhitisom, sinusitisom in bolečim grlom. Neka študija kaže, da ima evkaliptovo olje antibakterijske učinke na patogene bakterije v zgornjih dihalnih poteh, vključno z Haemophilus influenzae, bakterijami, ki so odgovorne za številne okužbe in na nekatere seve streptokokov. Antibakterijsko in protimikrobno delovanje evkaliptusa pogosto izkoristimo za uporabo pri izdelavi nekaterih ustnih vodic in pripravkih za nego zob. Uporaba ekstrakta evkaliptusa v žvečilnih gumijih lahko spodbuja parodontalno zdravje.   Ali ste vedeli? Novejša dognanja: V februarju 2016 so raziskovalci iz Srbije našli dokaze, ki podpirajo protimikrobno delovanje evkaliptusa. Prišli so do zaključka, da pozitivna interakcija med E. camaldulensis eteričnim oljem (drevo v družini Eucalyptus) in obstoječimi antibiotiki lahko privede do razvoja novih strategij zdravljenja za nekatere okužbe. Upajo, da bi lahko s to lastnostjo sčasoma zmanjšali potrebo po antibiotikih.  

Se vam ponavljajo vnetja? Imamo rešitev!

Semena črne kumine se pogosto uporabljajo za zniževanje krvnega tlaka, čiščenje jeter, zmanjševanje zastajanja tekočine v telesu, zdravljenje diareje, spodbujanje apetita, zmanjševanje bolečine in zdravljenje kožnih bolezni. Pomagajo zmanjšati bolečino, uničiti mikroorganizme in zmanjšati vnetja. So močan antioksidant.   Semena črne kumine so se več let uporabljala kot začimba in konzervans za živila. Z znanstvenim raziskovanjem so ugotovili, da imajo semena močan antioksidativni in protivnetni učinek. Prav tako pozitivno vplivajo na imunski sistem. Z raziskavo so odkrili tudi anti-mikrobne in anti-tumorske lastnosti semen črne kumine.   Vnetje se pojavlja pri številnih boleznih (cistična fibroza, alergije, rak). Prosti radikali, ki nastanejo med vnetjem lahko povzročijo genske mutacije. Semena in olje črne kumine imajo številne farmakološke učinke, vključno s protibakterijskim, protiglivičnim, analgetičnim in antipiretičnim.

Semena črne kumine in zdravljenje debelosti Debelost je povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, inzulinsko rezistenco in imunsko disfunkcijo. Nedavne raziskave kažejo, da ima črna kumina lastnosti, ki nas lahko zaščitijo pred srčno-žilnimi obolenji, rakom in diabetesom. Raziskovalci so pregledali 33 znanstvenih člankov, povezanih z debelostjo in tradicionalno medicino. Ugotovili so, da semena črne kumine, zeleni čaj in črni kitajski čaj delujejo proti debelosti.  Zaradi porasta debelosti po svetu narašča zanimanje za uporabo črne kumine. Debelost je namreč najbolj razširjeni zdravstveni problem, ki vpliva na vse starostne skupine ljudi in vodi v kronične bolezni, ki ogrožajo naše zdravje.

Suha nosna sluznica Z uporabo semen črne kumine lahko zmanjšamo težave s suho nosno sluznico.  

Že poznate vse vrste soli?

Sol se že tisoče let uporablja kot naravna aroma in je ključnega pomena za naš obstoj. Dejstvo je, da ni vsaka sol »dobra sol«. Obstaja namreč velika razlika med predelano jedilno soljo in morsko soljo.   Jedilno sol pridobivamo s procesom segrevanja naravne soli, med katerim pride do spremembe kemijske sestave – v tem primeru so vse pozitivne lastnosti soli izničene. Ob koncu predelave vsebuje jedilna sol 97,5% natrijevega klorida in 2,5% naslednjih sestavin: kemikalije, ki preprečujejo strjevanje, jod, MSG in/ali beli sladkor za stabilizacijo joda, aluminijevi derivati. Gre torej za nekakšen »ponaredek« soli, ki predstavlja tveganje za nastanek srčno-žilnih in kroničnih bolezni. Ker je sol jodirana, lahko povzroči nenormalno povečane žleze ščitnice.   Popolno nasprotje predelane soli je naravna morska sol, ki vsebuje: 60 mineralov, ki skrbijo za to, da ostanemo hidrirani, zadostne ravni natrija, ki pomagajo uravnotežiti razmerje med kalijem in natrijem, močne elektrolite, kot je magnezij, elemente v sledeh, ki so potrebni za pravilno delovanje nadledvične žleze, imunskega sistema in ščitnice, ojačevalce prebavnih encimov, ki telesu pomagajo absorbirati več hranilnih snovi iz hrane, ki jo uživamo.   Himalajska sol Himalajska sol je ena najčistejših soli na našem planetu. Domneva se, da je sestavljena iz posušenih ostankov prvinskega morja. Znana je pod imenom »rožnato zlato«, saj je čudovite prosojno rožnate barve. Vsebuje vseh 84 elementov, ki jih najdemo tudi v telesu, v pomoč pa nam je lahko pri številnih zdravstvenih težavah: uravnava krvni tlak, skrbi za zdravo ožilje, povečuje libido, izboljšuje spanec, izboljšuje moč kosti, preprečuje nastanek mišičnih krčev, spodbuja zdravje sinusov, podpira zdravje dihal, pomaga pri proizvodnji hidroenergije v telesnih celicah, zmanjšuje pojav znakov staranja, spodbuja zdravo pH ravnovesje v telesnih celicah, uravnava vsebnost vode v telesu.   Keltska sol Keltska sol je primerljiva s himalajsko soljo. Je sivkaste barve. Pridobivajo jo s pomočjo 2.000 let stare keltske metode – polja soli so obložena z naravno plastjo gline in peska. Obrtniki s spretnim dotikom ročno grabijo kristale soli, da ohranijo ravnovesje elementov. Keltska sol ima številne zdravilne lastnosti: alkalizira telo, ureja nivo krvnega sladkorja, iz telesa odstranjuje sluz, izboljšuje delovanje imunskega sistema, povečuje energijo, izboljšuje delovanje možganov, zagotavlja pravilno ravnovesje elektrolitov, skrbi za zdrav spanec, preprečuje nastanek mišičnih krčev, uravnava srčni utrip in krvni tlak.   

Že poznate propolis?

Propolis (pro-prej, polis-mesto = obramba mesta), je smolnata snov, ki jo čebele zbirajo iz listnih popkov dreves in iz nekaterih vrst zelenjave. Uporabijo ga za razkužitev panja, za tesnjenje razpok in balzamiranje vsiljivcev, ki bi jih sicer zaradi svoje velikosti težko pregnale.   Zaradi velikega števila aktivnih sestavin se tinktura (alkoholni izvleček) propolisa uporablja za zdravljenje številnih zdravstvenih težav. Stimulativno deluje na obrambni sistem človeškega organizma. Njegovo delovanje je: antioksidativno, protimikrobno, stimulativno, analgetično, anestetično, protivnetno.   Čebele, ki oprašujejo drevesa in pridelke, pri svojem delu ustvarjajo široko paleto uporabnih izdelkov. Poleg propolisa so te zdravilne snovi tudi: med (surov med je močan naravni antibiotik), čebelji vosek, matični mleček, cvetni prah (imenujemo ga tudi superhrana, saj vsebuje skoraj vse hranilne snovi, ki jih telo potrebuje).   Vrnimo se torej k propolisu, ki ima številne terapevtske lastnosti. V ljudskem zdravilstvu se uporablja že več tisoč let. Propolis preprečuje nastanek zobnih oblog, tako, da zavira aktivnost encimov, ki sintetizirajo glukane iz saharoze.   Med Opomniti vas moramo, da niso vse vrste medu enako zdravilne. V nekaterih vrstah je antibakterijska aktivnost kar stokrat močnejša kot v drugih. Predelan, rafiniran med ni primeren za oskrbo ran – med, ki je na voljo v trgovinah, bo najverjetneje prispeval k nastanku okužbe rane. Prav tako nam v primerjavi z domačim medom ne ponuja zdravilnih lastnosti. Manuka med je posebna vrsta medu, ki je bila odobrena za uporabo v medicinske namene. Če v domači kuhinji nimate kozarca manuka medu, lahko za oskrbo ran in opeklin uporabite doma pridelan med.   Zakaj je med primeren za oskrbo ran? Iz rane črpa tekočine, visoka vsebnost sladkorja zavira rast mikroorganizmov, čebele delavke v nektar izločajo encim, ki oddaja nizke koncentracije vodikovega peroksida, iz rane odstranjuje neprijeten vonj.   V kliničnih raziskavah so ugotovili, da manuka med iz Nove Zelandije učinkovito izkoreninja več kot 250 kliničnih sevov bakterij, vključno z odpornimi vrstami, kot so: MRSA (meticilin odporen Staphylococcus aureus), MSSA (meticilin občutljivi Staphylococcus aureus) VRE (vankomicin odporni enterokoki) Helicobacter Pylori (lahko povzroči želodčne razjede).   Vse od začetka 20. stoletja je bil med edina terapija v boju proti okužbam, kasneje pa ga je zasenčil penicilin. Uporaba surovega medu namesto aktualnih antibiotikov in zdravil proti kašlju je preprost način, da se izognete odvisnosti od zdravil.   Dokler se uporablja propolis v zmernih količinah, surovi med pozitivno vpliva na zdravje. V naslednjih primerih se ga je bolje izogibati: prekomerna telesna teža, visok krvni pritisk, visoke koncentracije holesterola v krvi, diabetes.   Če imate povišano raven inzulina, omejite uporabo medu, saj lahko sladkor še dodatno poviša raven inzulina.  

Aloe vera v lepotni in prehranski industriji

Aloe vera ni le čudovit kaktus, ki krasi vaš vrt. Njen sok se uporablja v lepotni in prehranski industriji, saj ima neverjetne zdravilne učinke. V članku boste izvedeli katere so prednosti uporabe aloe vere in na kakšne načine jo lahko uporabljamo. Za vse tiste, ki rastline morda še ne poznate, naj povemo, da gre za meter ali dva visok grm z bodičastimi listi grenkega okusa, ki delujejo kot obramba pred živalmi in insekti. Listi vsebujejo prosojni gel, ki je zaradi zdravilnih lastnosti dobro poznan po vsem svetu. Sestavljen je iz približno 96% vode, nekaterih organskih in anorganskih spojin, beljakovine, ki vsebuje 18 od 20 aminokislin, ki jih najdemo v človeškem organizmu ter vitamine A, B, C in E. Aloe vera vsebuje tudi sok. Gre za rumenkasto obarvano tekočino v notranjosti rastline.  Posušen in prečiščen sok aloe vere se uporablja kot odvajalo. Eden izmed najpomembnejših elementov v gelu aloe vere so ogljikovi hidrati, ki jih poznamo pod imenom acemanan. Hranilom omogočajo dostop do celic, jih hranijo in iz njih sproščajo toksine. Ajurveda, tradicionalna indijska medicina, zagovarja oralno uporabo aloe vere. Aloe vera je čudežno zelišče, ki se uporablja za zdravljenje ran, manjših ureznin, suhe kože in hudih opeklin. S pravilno uporabo lahko aloe vera zdravi, obnavlja in konstantno hrani kožo. Po nanosu gela boste občutili hlajenje, koža pa bo takoj pomirjena. Dermatolog dr. Deepali Bhardwaj pravi: «Aloe vera je bogata z vitaminoma C in E ter z beta karotenom, ki ima hranilne in anti-aging lastnosti. Vlaži kožo, ne da bi bila mastna, zaradi česar je primerna tudi za uporabo na mastni koži.« Prav tako svetuje pitje soka aloe vere zjutraj na tešče, kar izboljšuje prebavo in zdravi vse vrste želodčnih težav. Če imamo zdravo notranjost, smo tudi videti zdravi. Aloe vero ali proizvode na njeni osnovi lahko uporabljamo tako v zimskem kot tudi v poletnem času. Velika prednost je, da jo lahko uporabljamo na vseh tipih kože. Eden izmed načinov uporabe je neposredna uporaba gela, ki mu lahko dodamo tudi kakšno sestavino iz kuhinje. Aloe vera za suho kožo Pripravite nekaj gela aloe vere, ščepec kurkume, žličko medu, žličko mleka in nekaj kapljic hidrolata vrtnice. Sestavine mešajte, dokler ne dobite paste. Pasto nanesite na kožo in jo pustite delovati 20 minut. Piling z aloe vero Pripravite pol skodelice svežega gela aloe vere, skodelico sladkorja in dve žlici limoninega soka. Sladkor bo pomagal odstraniti odmrlo kožo, aloe vera bo kožo globinsko očistila, limonin sok pa bo zmanjšal videz brazgotin in strij. Mešanico lahko uporabite tudi za piling obraza. Aloe vera proti aknam Gel aloe vere zmešajte z mletimi orehi in medom. Antioksidanti iz aloe vere in medu bodo poskrbeli za gladko in čisto kožo. Aloe vera za občutljivo kožo Pripravite pasto iz gela aloe vere, soka kumare, jogurta in rožnega olja. Po nanosu pustite pasto delovati 20 minut, nato pa jo sperite. Aloe vera za sijoče lase Aloe vera deluje kot balzam. Spodbuja rast las, preprečuje srbenje lasišča in zmanjšuje prhljaj.   Hujšanje z aloe vero Aloe vera izboljšuje učinkovitost prehrane in povečuje možnost, da shujšamo. Z bogatimi vitamini in minerali izboljšuje absorpcijo in splošno zdravje. Je vir beljakovin, zato pomaga pri razvoju mišic in nam daje energijo. Izboljšuje delovanje imunskega sistema.   Kako iz aloe vere pripravimo sok? Naravni okus rastline je zelo grenak, zato si moramo pri pripravi soka pomagati s sadnimi ali zelenjavnimi sokovi. Gel narežemo na kocke, mu dodamo sladko sadje ali zelenjavo, nato pa vse skupaj zmešamo v multipraktiku. Uporabimo lahko tudi sveže liste rastline. Če je okus kljub dodanemu sadju grenak, soku dodamo med.