Članki in enciklopedije

Karnozin

Prednosti uživanja in vloga v telesu:

Karnozin je gradnik beljakovin, ki ga naše telo proizvaja samo. Največ se ga nahaja v mišicah, najdemo pa ga tudi v srcu, možganih in številnih drugih delih telesa. Nujno potreben je za normalno delovanje večine telesnih funkcij, vključno s pravilnim razvojem in delovanjem mišic, srca, jeter, ledvic, možganov in mnogih drugih organov.

Karnozin je v resnici kombinacija dveh aminokislin, alanina in histidina. Deluje tudi kot antioksidant, snov, ki nevtralizira delovanje prostih radikalov, ki škodujejo našim celicam.

Odkrit je bil leta 1900 v mesu, zaradi česar ima obširno zgodovino uporabe v klinični prehrani. Strokovnjaki so ugotovili, da je ena izmed njegovih nalog tudi zaviranje nastajanja mlečne kisline v mišicah, zaradi česar karnozin izboljša krčenje mišic in vpliva na hitrejše okrevanje po telesni vadbi. Po prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo karnozin, posegajo predvsem športniki.

Pomanjkanje in simptomi:

Najpogosteje se pojavijo naslednji simptomi:

• Zmanjšana mišična masa,
• motnje v razvoju pri otrocih,
• duševna zaostalost,
• razgradnja živčnega tkiva,
• pojav tremorja.

Priporočen dnevni odmerek:

Glede priporočenega dnevnega odmerka karnozina se mnenja strokovnjakov močno nasprotujejo, saj je dnevni odmerek odvisen tudi od tega, s kakšnim namenom pravzaprav jemljemo karnozin.

Stranski učinki ali predoziranje:

Karnozin je varen za uživanje tudi v obliki prehranskega dopolnila. V nekaterih študijah so strokovnjaki odkrili pojav hiperaktivnosti pri otrocih, ki so uživali prevelike odmerke karnozina. Seveda je potrebno upoštevati smernice glede priporočenega dnevnega odmerka, navedenega na embalaži prehranskega dopolnila.

Dober vir hranil:

Odličen vir karnozina so mleko, jajca in sir. Kljub temu pa obstajajo tudi boljši viri karnozina, ki pa ne ustrezajo vegetarijancem – gre za meso (goveje meso, perutnina, svinjina). Ljudje, ki želijo povečati vnos karnozina v telo, morajo uživati omenjena živila v večjih količinah. Alanin in histidin, ki sestavljata karnozin, najdemo tudi v:

• Avokadu,
• pivskem kvasu,
• otrobih,
• fižolu in drugih stročnicah,
• gobah,
• oreščkih in semenih,
• vodni kreši in spirulini.

Ali ste vedeli?

Ene izmed zadnjih raziskav kažejo, da nam lahko karnozin pomaga pri izboljšanju spomina in sposobnosti koncentracije, posledično pa vpliva tudi na zmanjševanje tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence. Spremlja ga še cela vrsta koristnih lastnosti – skrbi za zdrav srčno-žilni sistem, prepreči lahko nastanek ateroskleroze, učinkovit pa je tudi pri preprečevanju nastanka katarakte.

Karnozin je koristen tudi za kožo. Že kmalu po njegovem odkritju so ljudje ugotovili, da ima morda anti-age lastnosti, v te namene pa se karnozin uporablja še danes. Izboljša videz kože, ki ostane mladostna, prožna in gladka. Pogosto ga najdemo v kombinaciji z matičnim mlečkom.