Članki in enciklopedije

Moringa

Latinsko ime:

Moringa oleifera

Uporabni del:

Listi, lubje, korenine, semena

Druga imena:

/

Splošni opis in zgodovina:

Moringa oleifera je najpogosteje gojena vrsta iz rodu Moringa, ki je edini rod v družini Moringaceae. Je hitro rastoče drevo, ki je izjemno odporno na sušo, izvira pa iz južnih obronkov Himalaje v severozahodni Indiji. Pogosto jo gojijo v tropskih in subtropskih območjih, kjer se listi in mladi semenski stroki uporabljajo kot zelenjava. Uporablja se lahko za čiščenje vode in umivanje, včasih pa tudi v zeliščni medicini. Rastlina je listavec, ki v višino zraste tudi do 12 metrov, premer debla pa ima do 45 centimetrov. Lubje je bele ali sive barve. Mladi poganjki so škrlatne barve. Ima krhke veje in pernate liste. Cvetovi so rumenkasto-bele barve in oddajajo izrazit vonj. Cveti med aprilom in junijem.

Afričani moringo imenujejo 'Nebedaye', kar pomeni 'nikoli umreti'. Zaradi izjemno suhega podnebja v puščavi so jo v Egiptu uporabljali za zaščito kože. Večino zdravilnih lastnosti moringe so odkrili Grki, ki so rastlino predstavili tudi Rimljanom. Slednji so jo uporabljali za pripravo kozmetičnih sredstev in parfumov.

Raba v prehrani in uporaba:

Moringo lahko uporabimo na različne načine. Lahko jo konzerviramo, uporabljamo pa lahko tudi sveže liste. Odlično se ujema s curryjem, makom, gorčico, kokosom, dodamo pa jo lahko tudi k zarebrnicam.

Mlade liste lahko dodamo škampom, iz njih pripravimo juho, jo dodamo k mešani zelenjavi, z njo pa lahko tudi okrasimo zelenjavne jedi in solate. Pogosto se uporablja v kombinaciji s koriandrom.

Ponekod liste ocvrejo in jih uživajo v kombinaciji z rižem. Zeleni stroki, listi in cvetovi se uporabljajo v različnih tajskih jedeh.

Lubje, sok, korenine, listi, semena in cvetovi se uporabljajo v tradicionalni medicini.

Uporaba v zdravstvene namene:

Moringa je bogat vir vitaminov, mineralov in aminokislin. Vsebuje veliko vitaminov A, C in E, pa tudi kalcij, kalij in beljakovine.

Moringa vsebuje antioksidante, flavonoide in polifenole, v listih, cvetovih in semenih pa najdemo askorbinsko kislino. To pomeni, da preprečuje poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali v celicah različnih organov, celice pa ohranja zdrave.

Vnetje lahko privede do kroničnih bolezni, kot so diabetes, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, artritis ter debelost. Moringa zmanjšuje vnetje z zaviranjem vnetnih encimov in proteinov v telesu.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Zaradi visoke vsebnosti vitaminov E in C izboljšuje delovanje možganov. Prav tako je sposobna normalizirati vrednosti nevrotransmiterjev v možganih: serotonina, dopamina in noradrenalina, ki igrajo ključno vlogo pri spominu, razpoloženju in normalnem delovanju organov.