Članki in enciklopedije

Paradižnik

Latinsko ime:

Solanum lycopersicum

Uporabni del:

Plod

Druga imena:

Paradiž, paradajz, rajsko jabolko

Splošni opis in zgodovina:

Paradižnik je rastlina, ki jo uvrščamo v družino razhudnikovk (Solanaceae), v katero sodijo tudi paprika, krompir, jajčevec, čili in tobak. Je trajnica, ki izvira s področja od Mehike do Peruja. Številne sorte paradižnika se danes pogosto gojijo v zmernih podnebjih po vsem svetu, rastlinjaki pa omogočajo njegovo gojenje skozi vse leto, tudi v hladnejših območjih. Paradižnik zraste v višino od enega pa do treh metrov, ima zelo šibko steblo, ki se pogosto spusti na tla, povprečno velik plod rastline pa tehta 100 gramov. Večina sort paradižnika ima sestavljene – redne liste, nekatere sorte pa imajo tudi preproste liste. Listi so dolgi od 10 do 25 centimetrov in imajo nazobčane robove. Plodovi vsebujejo votle prostore, polne semen, ki jih imenujemo lokalne votline. Te se med seboj razlikujejo glede na vrsto rastline. Seme za razmnoževanje mora prihajati iz zrelega ploda.

Paradižnik so poznali že Azteki. Evropejci so sadež spoznali šele v 16. stoletju. V južni Evropi so paradižnik hitro sprejeli in so ga kmalu pričeli uporabljati tudi v kuhinji. Pomemben del zgodovine paradižnika pa je tudi odkritje pice, katere ključna sestavina je paradižnikova omaka.

Raba v prehrani in uporaba:

Paradižnik je v kuhinji vsestransko uporaben. Uživamo ga lahko surovega, lahko ga kuhamo, pečemo, dušimo, ...

Izjemno priljubljena je paradižnikova juha, pripravimo lahko omake, solate ali z njim začinimo jedi. Paradižnikova mezga je pogosta sestavina pri pripravi obrokov s testeninami, omako iz paradižnika pa dodajamo tudi na pice. Nekoliko manj zdrava različica je kečap, ki ga ponudimo kot prilogo k jedem.

Uporaba v zdravstvene namene:

Povečan vnos kalija v telo je odgovoren za vazodilatacijo, s čimer se lahko uravnava krvni tlak. Vnos kalija je prav tako povezan z 20-odstotnim zmanjšanjem tveganja za nenadno smrt.

Vsebnost vlaknin, kalija, vitamina C in holina v paradižnikih podpira zdravje srca. Visok vnos kalija je povezan tudi z zmanjšanim tveganjem kapi, z zaščito proti izgubi mišične mase, ohranjanjem mineralne gostote kosti in zmanjšanjem nastanka ledvičnih kamnov.

Folna kislina v paradižniku lahko pomaga pri depresiji, saj preprečuje prekomerno nastajanje homocisteina v telesu, ki lahko prepreči, da bi kri in druge hranilne snovi prišle do možganov.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Kot odličen vir vitamina C in drugih antioksidantov lahko paradižnik pomaga pri lovljenju prostih radikalov, za katere je znano, da povzročajo raka.