Članki in enciklopedije

Zgodovina črne kumine

Že davno so semena vsako leto častili zaradi njegovih zdravilnih lastnosti. V preteklosti so ji dajali imena kot so rimski koriander, črni sezam in črni blagoslov. Dobesedni prevod arabskega imena rastline pomeni posvečena semena. Angleško so jo poimenovali »Love in a mist (ljubezen v jutranji meglici)«  največkrat pa kar črna kumina ali črno seme.

Najzgodnejši zapisi gojitve in rabe črne kumine izvirajo iz starodavnega Egipta. Olje črne kumine so našli celo v grobnici egipčanskega faraona Tutankamona, ki naj bi bila stara okoli 3300 let. Grki in Rimljani so dobro poznali njene moči, o katerih sta pisala Plinij in Dioskurid.
Ibn Sina, znani arabski zdravnik srednjega veka, črno kumino opisuje kot rastlino, ki spodbuja dvig življenjske energije ter pomaga premagovati utrujenost in pomanjkanje volje do življenja.

Za širitev po Evropi je zaslužen predvsem Karel Veliki (8. st.), ki je ukazal njeno gojenje. Takrat so jo poimenovali »črni koren« in z njo začinjali kruh.

Do približno 200 let nazaj so jo v ljudskem zdravilstvu uporabljali proti bulam, vnetjem, kačjim ugrizom in stelkini. Nato je utonila v pozabo. V začetku devedesetih let prejšnjega stoletja so z njo ponovno pričeli uspešno zdraviti astmo pri konjih, ko je slavni konj resnično ozdravel s pomočjo črne kumine, je njena moč ponovno prišla v javnost.

Najbolj kakovostna semena črne kumine, ki vsebujejo velike količine dragocenih olj in so svetleče črne barve z izrazitim okusom, rastejo na neokrnjenih oazah Egipta.

Lastnosti črne kumine:
Semena črne kumine vsebujejo več kot 100 različnih kemičnih spojin. Že sam seštevek vsega, kar so v njej do sedaj našli, vzbuja navdušenje. Najpomembnejša aktivna sestavina z izrazitim terapevtskim delovanjem je Timokinon. Osem od devetih esencialnih aminokislin, veliko olja, ki sestoji iz nenasičene oleinske maščobne kisline, ter nasičene stearinske in palmitinske maščobne kisline. Kristalne nigellone, beta sitosterol, miristinsko kislino, palmitinsko kislino, stearinsko kislino, oleinsko kislino, linolne kisline, arahidonske kisline, beljakovine, vitamin B1, B6, C, B3 in folno kislino, kalcij, železo, baker, cink in fosfor. Gre za izredno kompleksno medsebojno delovanje snovi in prav to daje tej začimbi izjemno in mnogostransko zdravilno moč.

Pozitivni učinki črne kumine (učinek uporabe rastline pri 40 zdravstvenih stanjih):

• Izboljšuje vitalno energijo in krepi imunski sistem.
• Na prebavila pri spodbujanju prebave, pri zaprtju, driski, napenjanju in drugih motnjah prebave.
• Izboljšuje cirkulacijo in krvni pritisk.
• Vzdržuje aktivnost ledvic in jeter.
• Znižuje nivo sladkorja v krvi in je učinkovita alternativa inzulinu.
• Lajša kožne bolezni, kot so alergije, ekcemi, luskavica, akne in dermatitis.
• Pozitivni učinki na mišice, lase in ostala tkiva.
• Znižuje nivo slabega holesterol.
• Proti krčenju maternice.
• Za dvig testosterona in proti debelosti.
• Proti otroški epilepsiji in krčem.
• Proti vročini.
• Pomoč pri boleznih dihal, kot so kašelj, astma, bronhitis, oslovski kašelj.
• Pospeševanje izgradnje kosti in tvorbe hrustanca.
• Predstavlja preventivo in kurativo osteoporozi.
• Primerno za doječe matere saj preprečuje pomanjkanje kalcija in s tem pojav manjše gostote kosti pri dojenčku.
• Izboljša simptome alergij.
• Pri obolenjih srčno-žilnega sistema.
• Pomirja možganske in živčne celice ter pospešuje njihovo regeneracijo.
• Deluje analgetsko, antibakterijsko, antivirusno, antiglivnično, antivnetno, anticerozno, antioksidativno, antidiabetično in  antispazmatično.

Morebitna nevarnost: Olje v običajnih količinah za prehrano nima nobenih poznanih negativnih stranskih učinkov. V primeru pretiravanja se lahko razdraži želodec in črevesje.

Sodobna znanost

V Medlinie, najobsežnejši bibliografski zbirki na področju medicine, je bilo konec leta 2012 uvrščenih kar 450 člankov, ki se navezujejo na raziskave o črni kumini. Zaradi pozitivnih učinkov število člankov narašča.