Članki in enciklopedije

Česen

Latinsko ime:

Allium sativum

Česen je začimbna rastlina iz družine lukovk. Uspeva po vsem svetu v toplem in zmernem podnebju. Bližnje sorodnice česna so čebula, šalotka, por in drobnjak. Uporablja se za kulinarične in medicinske namene. Ima karakteristični okus in vonj, ki se dobro izrazi šele s kuhanjem. Prvotno se je česen uporabljal predvsem v kulinariki. Egipčani in Izraelci so ga uporabljali v dietni prehrani. Prvi so ga začeli uživati stari Grki in Rimljani.

Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik. Je tudi odličen naravni antibiotik, kar pomeni, da uničuje bakterije, hkrati pa deluje kot zaviralec glivičnih obolenj. Vsebuje veliko kalija, vitamina B1 in B6, vitamina C in K, niacina in selena. Zdravilne lastnosti česna pripisujemo tudi žveplenim spojinam, ki jih vsebuje. Čeprav znanstveniki še niso ugotovili, ali ima termično obdelan česen enake zdravilne lastnosti kot surov, je česen vsekakor živilo, s katerim je vredno popestriti okuse različnih jedi. Strokovnjaki priporočajo strok ali dva česna na dan.

Česen splošno deluje na:

• zniževanje holesterola,
• zniževanje krvnega tlaka,
• redči kri,
• zmanjšuje tveganje za nastanek krvnih strdkov,
• deluje antibakterijsko in antiglivično.

Prednosti uživanja česna pri stanjih, kot so:

HOLESTEROL – Česen vsebuje sulfide, ki pripomorejo k zniževanju slabega holesterola in dobrodeljno vplivajo na krvni obtok ter kri.

RAK – Česen naj bi zmanjšal nastanek rakavih celic. Raziskave so pokazale, da česen preprečuje razvoj malignih tumorjev. Na Kitajskem, kjer je število obolelih za rakom na želodcu največje, pa so znanstveniki ugotovili, da redno uživanje česna znatno zmanjša možnost za njegov pojav.

SRČNE BOLEZNI – Česen znižuje raven holesterola v krvi, posledično pa pripomore k preprečevanju srčnega infrakta in nastanku srčnih bolezni.

IMUNSKI SISTEM – Česen uničuje bakterije in zavira nastajanje glivic. To pa so običajno krvici, ki nam oslabijo imunski sistem. Priporoča se tudi pri težavah s kandido.

IZKAŠLJEVANJE IN PREHLAD – Česen pospešuje znojenje, lajša izkašljevanje in zdravi vnetja dihalnih poti.

PREBAVILA – Uživanje česna pripomore pri blaženju vnetja prebavil in uničuje črevesne zajedalce.

Pripravki iz česna

• DRISKA ali ZAPRTJE – Izcedite sok iz treh ali štirih strokov česna v skodelico jabolčnega kisa in popijete.
• ZAJEDALCI – Na drobno narežite in strite tri do štiri česnove stroke in jih dodajte v kozarec vode. Pustite čez noč, zjutraj to vodo na tešče pijete. Kura naj traja vsaj sedem dni.
• VNETJE MEHURJA IN SEČNI KAMNI – V pol litra belega vina dodate tri do štiri stroke drobno sesekljanega česna, kuhate 15 minut (od trenutka, ko zavre), odstavite in precedite. Vsako noč pred spanjem popijete skodelico toplega napitka.
• PREHLAD – Uživajte česnov sirup, ki se ga pripravi tako, da česen drobno narežete iz zmešate z medom v razmerju 1:1. Pustite nekaj dni, da se sestavine pomešajo. Uživate po žličkah.
• DLESNI – Nekaj strokov česna dodate v vinski kis, pustite, da stoji nekaj dni. Z nastalo mešanico si vsak dan izpirajte usta.
• PROTI ZAMAŠENIM ŽILAM – Narežemo 5 limon in stremo 30 strokov česna, premešamo in pustimo čez noč. Naslednji dan prelijemo z 1 litrom vode, zavremo, ohladimo in nalijemo v steklenice. Uživamo 0,5 dl pred ali po jedi 3 tedne.

Uživanje česna

Najpogosteje uživamo česen v kulinariki in ga dodajamo za popestritev jedem ali kot začimbo.

Česen je značilnega vonja in pekočega okusa, ki lahko po uživanju pusti neprijeten vonj. Preženemo ga tako, da zaužijemo kozarec mleka, pojemo jabolko, dodamo jedem peteršilj ali žvečimo nageljnove žbice.