Članki in enciklopedije

Mandelj

Ime rastline:

Mandljevec

Latinsko ime:

Prunus dulcis

Uporabni del:

Plod

Druga imena:

/

Splošni opis in zgodovina:

Mandelj je plod mandljevca, ki ga uvrščamo v rod sliv (Prunus) iz družine rožnic (Rosaceae). Izvira iz Bližnjega vzhoda. Plod je sestavljen iz trde lupine s semenom, ki v resnici ni oreh. Drevo je listavec, ki v višino zraste od 4 do 10 metrov, premer debla pa meri do 30 centimetrov. Mlade vejice so zelene barve – rdečkaste postanejo na tistih predelih, kjer so izpostavljene soncu. V drugem letu rasti postanejo sivkaste. Listi imajo nazobčan rob in rastejo na peclju. Cvetovi mandljevca so bele ali bledo roza barve, sestavljeni so iz petih cvetnih listov. Mandljevec najbolje uspeva v sredozemskem podnebju s toplimi, suhimi poletji in milimi, mokrimi zimami. Optimalna temperatura za njegovo rast je med 15 in 30 °C.

Mandlji so bili omenjeni že v Svetem pismu. Bili so cenjena sestavina kruha, ki so ga stregli egipčanskim faraonom. Skozi zgodovino so mandlji ohranili verski, etnični in družbeni pomen. Rimljani so mladoporočenca obdarili z mandlji, saj so verjeli, da mandlji spodbujajo plodnost. Američani na porokah gostom še danes podarijo vrečko mandljev, saj naj bi predstavljali srečo, romantiko in zdravje.

Raba v prehrani in uporaba:

Mandlji so na voljo v luščeni in neoluščeni obliki. Iz njih izdelujejo mandljevo mleko in maslo, ki ju lahko uporabimo tako v sladkih, kot tudi v slanih jedeh. Skupaj z drugimi oreščki lahko mandlje posujemo po sladicah ali kosmičih. Uporabljajo se predvsem v marcipanovih in lešnikovih pecivih.

Mandljevo mleko ima blag okus in je primerno za ljudi, ki so občutljivi na sojo in laktozo.

Uporaba v zdravstvene namene:

Uživanje približno 23 mandljev na dan je preprost način, da telesu zagotovimo več ključnih hranilnih snovi. Mandlji so bogati z vitaminom E, kalcijem, magnezijem in kalijem. Poleg tega so pomemben vir beljakovin in vlaknin, sladkorja pa skorajda ne vsebujejo.

Večina oreščkov, med njimi tudi mandlji, lahko zmanjša tveganje za bolezni srca. Veliko hranil v mandljih pripomore k boljšemu zdravju srca. Bogati so z magnezijem, ki je ključnega pomena za preprečevanje srčnih napadov in hipertenzije. Številne klinične študije so pokazale, da so lahko mandlji učinkoviti pri zmanjševanju slabega holesterola in ohranjanju zdravega holesterola, ki igra pomembno vlogo pri zdravju srca.

Visoka vsebnost vlaknin v mandljih jim daje prebiotične lastnosti, ki prispevajo k zdravju prebavnega trakta. Prebiotiki so neprebavljive snovi, ki služijo kot hrana za dobre bakterije v prebavnem traktu.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Vsebnost vlaknin, beljakovin in maščob v mandljih pomeni, da lahko zaužijemo le peščico in se počutimo siti in zadovoljni, kar lahko izkoristimo tudi pri hujšanju.