Članki in enciklopedije

Hrbtenjača

Hrbtenjača

Hrbtenjača

Hrbtenjača ima tudi spomin, zato je pomembno, da za njeno zdravje skrbimo vse od obdobja zgodnjega otroštva. Spoznajte hrbtenjačo in si preberite celoten opis.

Opis

Hrbtenjača

 

Ime organa:

Hrbtenjača

Latinsko ime organa:

Medulla spinalis

 

Opis organa:

Hrbtenjača je del živčnega sistema, ki spominja na dolgo, tanko in cevasto strukturo, sestavljeno iz živčnega tkiva. Nahaja se v hrbteničnem kanalu, varuje pa jo hrbtenica. Skozi hrbtenjačo poteka kar 31 parov hrbteničnih živcev perifernega živčnega sistema, pa tudi poti osrednjega živčevja, ki oživčujejo skeletne mišice. Sestavlja jo 8 parov vratnih živcev, 12 parov prsnih živcev, 5 parov ledvenih živcev, 5 parov križnih živcev in 1 par trtičnih živcev.

Naloga hrbtenjače je prenos živčnih impulzov iz perifernega živčnega sistema do možganov in v obratni smeri.

Hrbtenjača je krajša od hrbtenice, konča pa se nekje v višini 1. ledvenega vretenca in sicer tako, da se vretenasto zoži.

 

Bolezni, ki najpogosteje prizadenejo organ:

Hrbtenjača se lahko okvari na katerem koli delu vzdolž hrbtenice. Če se poškoduje v vratnem predelu, nastane tetraplegija, oslabelost ali negibljivost rok in nog, če pa se poškoduje nižje, nastopi paraplegija, oslabelost ali negibljivost spodnjih okončin.

Poleg poškodb se lahko pojavijo tudi druge bolezni, na nastanek katerih lahko vplivajo tumorji, okužbe, vnetja in degenerativne motnje. Hrbtenjačne anomalije lahko razkrijemo z diagnostičnimi preiskavami, kažejo pa se kot izguba občutka, odrevenelost, prisotnost hudih bolečin in mišična ohromelost. Težave se najprej pojavijo okrog hrbtenjače, nato pa se lahko razširijo tudi na roke in noge. Za izboljšanje zdravstvenega stanja je potrebno najprej izključiti resne motnje, odkriti pravi vzrok za pojav simptomov in ga tudi ustrezno zdraviti.

Vzrokov za nastanek poškodbe hrbtenjače je ogromno – do poškodb lahko pride pri padcu ali v primeru prometne nesreče.

 

Simptomi težav z organom:

  • Tetraplegija/paraplegija,
  • nezmožnost gibanja,
  • izguba ali spremenjen občutek (toplota, mraz, dotik),
  • izguba nadzora nad praznjenjem črevesja ali sečnega mehurja,
  • pretirani refleksi in spazmi,
  • motnje spolne funkcije in plodnosti,
  • težave z dihanjem, ki jih spremlja kašljanje in izločanje sluzi iz pljuč,
  • ekstremna bolečina v hrbtu, vratu ali glavi,
  • mravljinčenje v rokah,
  • težave z ravnotežjem in hojo,
  • nenavaden položaj vratu ali hrbta po poškodbi.

 

Hrana, ki ima ugoden vpliv na organ:

Živila rastlinskega izvora so najboljša izbira za našo hrbtenjačo. Chia semena in lan naravno lajšajo vnetja, še posebej v kombinaciji z omega-3-maščobnimi kislinami, ki jih najdemo v lososu, skuši, sardini, tuni in postrvi.

Pri nekaterih ljudeh na nastanek vnetij vplivajo jajčevec, krompir in paprika, vendar raziskave tega niso potrdile, niti ovrgle.

 

Zanimiva dejstva o organu:

  • Možgani in hrbtenjača sestavljajo osrednje živčevje.
  • Hrbtenjača deluje neodvisno od možganov, odgovore pa pošilja neposredno mišicam.
  • Hrbtenjača je pri moških dolga približno 45 cm, pri ženskah pa 43 cm.
  • Človeška hrbtenjača je razdeljena na 31 različnih segmentov.
  • Poškodbe hrbtenjače lahko povzročijo paralizo.
  • 52 % poškodb hrbtenjač je paraplegičnih, 47 % pa tetraplegičnih.
  • Glede na njeno pomembno funkcijo bi si lahko mislili, da je hrbtenjača precej debela, vendar ni. Debela je približno 1 centimeter.
  • Hrbtenjača ima tudi spomin, zato je pomembno, da za njeno zdravje skrbimo vse od obdobja zgodnjega otroštva. K temu lahko prispeva tudi skrb za pravilno telesno držo.
  • Žirafe in ljudje imamo enako število vratnih vretenc.
  • Rodimo se s 33 vretenci, v odrasli dobi pa jih imamo 24.
Copyright © 2012 - 2024 | Be Healthy d.o.o.